"Namen izobraževanja mora biti urjenje neodvisnih aktivnih in razmišljujočih posameznikov, ki bodo videli v služenju skupnosti svoje najvišje poslanstvo."
(Albert Einstein)
Včeraj sem za dan žena dobila posebno darilo: prijeten pogovorni večer, ki je potekal ob predstavitvi moje zadnje knjige Slon pleza na drevo.
Rada bi se zahvalila povabilu knjižnice Franceta Balantiča in mag. Bredi Podbrežnik za moderiranje dogodka.
Moja druga zahvala gre županu občine Kamnik, Marjanu Šarcu, ki se je dogodka udeležil kot iskriv, odkrit in duhovit sogovornik. Ilustratorju Ivanu Mitrevskemu bi se rada zahvalila, ker se je brez zadržkov z mano pognal na vrh mogočnega drevesa in spotoma še malce vzgajal moje mladičke.
Na koncu pa še zahvala Samu Vadnovu, ki je že od začetka verjel, da tovrstna literatura širi duha, povečuje volumne src in vpliva na kvaliteto dela z otroki.
Kot včeraj bi tudi tukaj rada izpostavila, da ob knjigi Slon pleza na drevo ne smemo razmišljati samo o napakah, ki jih delajo učitelji. Govoriti je potrebno o napakah, ki jih do otrok delamo vsi odrasli: starši, stari starši, mentorji, vzgojitelji, učitelji, trenerji, profesorji ... skratka vsi pomembni odrasli, ki spremljamo otrokov razvoj in odraščanje.
Kot primer napak sem včeraj navedla tudi neustrezno kaznovanje/karanje in tudi nagrajevanje/hvaljenje. V Sloveniji neradi hvalimo, ker imamo "preroški občutek", da se bo potem nekaj skvarilo. Saj poznate tisto: "No evo, komaj sem ga pohvalila, pa je že vse narobe. Saj sem vedela!" Če smo vedeli, smo povzročili. Manifestirali smo namreč vedenje, ki se je dejansko uresničilo.
Če od pohval poznamo edino tisto klasično slovensko: "Priden" in od kritike podobne kot: "Len si kot fuks! Zabit si kot osel. Trapasta si kot koza. Iz tebe nikoli nič ne bo ....!" smo na uborni poti vzgoje in naš izdelek (beri otrok) bo kmalu uresničeval naše preroške ideje.
Če nekomu nekaj stalno ponavljaš (še posebej otroku), bo takšen tudi postal. Poskušajte lončnici govoriti, da je grda, nesposobna in da jo sovražite.
Anekdote iz naših šolskih dni, ki smo se jim včeraj sicer smejali, pa vsakodnevno žal še vedno parajo mnoga otroška srca. Če nihče ne verjame vate, če vsi mislijo, da ne boš uspel, si manjši od najmanjšega osamljenega otočka (čeri) na tem svetu.
Ob razmišljanjih, kako naj otrok dandanes odraste v samostojnega, samozavestnega in odgovornega odraslega pa smo pokritizirali tudi permisivno vzgojo, ki jo opazujemo okoli sebe. Sama sem o tem fenomenu že nekajkrat pisala, nazadnje o ADPD. Vsi v "omizju" smo se strinjali, da je čas, da današnje starše sreča nekaj kmečke pameti, ki so jo pri vzgoji uporabljale naše babice.
Otroci potrebujejo stresne preizkušnje, ki so jim starostno (miselno, telesno) kos in bogatijo njihov vsestranski razvoj. Potrebujejo pa tudi konkretne ljudi, ki bodo ob stresorjih njihovi sogovorniki, mentorji in oporniki. Ne potrebujejo pa izzivov, s katerimi jim dokazujemo, da so "neumni, trapasti, nesposobni, debilni ...."
Polna navdiha sem včeraj zaključila tako, kot bom tudi danes tukaj:
"OTROKE DISCIPLINIRAJMO S SRCEM!"
Hvala tudi novinarjema, ki sta dogodku prisostvovala in naredila jedrnate povzetke srečanja na spletnih straneh Modre novice in Kamnik Info.
(Albert Einstein)
Včeraj sem za dan žena dobila posebno darilo: prijeten pogovorni večer, ki je potekal ob predstavitvi moje zadnje knjige Slon pleza na drevo.
Rada bi se zahvalila povabilu knjižnice Franceta Balantiča in mag. Bredi Podbrežnik za moderiranje dogodka.
Moja druga zahvala gre županu občine Kamnik, Marjanu Šarcu, ki se je dogodka udeležil kot iskriv, odkrit in duhovit sogovornik. Ilustratorju Ivanu Mitrevskemu bi se rada zahvalila, ker se je brez zadržkov z mano pognal na vrh mogočnega drevesa in spotoma še malce vzgajal moje mladičke.
Na koncu pa še zahvala Samu Vadnovu, ki je že od začetka verjel, da tovrstna literatura širi duha, povečuje volumne src in vpliva na kvaliteto dela z otroki.
Kot včeraj bi tudi tukaj rada izpostavila, da ob knjigi Slon pleza na drevo ne smemo razmišljati samo o napakah, ki jih delajo učitelji. Govoriti je potrebno o napakah, ki jih do otrok delamo vsi odrasli: starši, stari starši, mentorji, vzgojitelji, učitelji, trenerji, profesorji ... skratka vsi pomembni odrasli, ki spremljamo otrokov razvoj in odraščanje.
Kot primer napak sem včeraj navedla tudi neustrezno kaznovanje/karanje in tudi nagrajevanje/hvaljenje. V Sloveniji neradi hvalimo, ker imamo "preroški občutek", da se bo potem nekaj skvarilo. Saj poznate tisto: "No evo, komaj sem ga pohvalila, pa je že vse narobe. Saj sem vedela!" Če smo vedeli, smo povzročili. Manifestirali smo namreč vedenje, ki se je dejansko uresničilo.
Če od pohval poznamo edino tisto klasično slovensko: "Priden" in od kritike podobne kot: "Len si kot fuks! Zabit si kot osel. Trapasta si kot koza. Iz tebe nikoli nič ne bo ....!" smo na uborni poti vzgoje in naš izdelek (beri otrok) bo kmalu uresničeval naše preroške ideje.
Če nekomu nekaj stalno ponavljaš (še posebej otroku), bo takšen tudi postal. Poskušajte lončnici govoriti, da je grda, nesposobna in da jo sovražite.
Anekdote iz naših šolskih dni, ki smo se jim včeraj sicer smejali, pa vsakodnevno žal še vedno parajo mnoga otroška srca. Če nihče ne verjame vate, če vsi mislijo, da ne boš uspel, si manjši od najmanjšega osamljenega otočka (čeri) na tem svetu.
Ob razmišljanjih, kako naj otrok dandanes odraste v samostojnega, samozavestnega in odgovornega odraslega pa smo pokritizirali tudi permisivno vzgojo, ki jo opazujemo okoli sebe. Sama sem o tem fenomenu že nekajkrat pisala, nazadnje o ADPD. Vsi v "omizju" smo se strinjali, da je čas, da današnje starše sreča nekaj kmečke pameti, ki so jo pri vzgoji uporabljale naše babice.
Otroci potrebujejo stresne preizkušnje, ki so jim starostno (miselno, telesno) kos in bogatijo njihov vsestranski razvoj. Potrebujejo pa tudi konkretne ljudi, ki bodo ob stresorjih njihovi sogovorniki, mentorji in oporniki. Ne potrebujejo pa izzivov, s katerimi jim dokazujemo, da so "neumni, trapasti, nesposobni, debilni ...."
Polna navdiha sem včeraj zaključila tako, kot bom tudi danes tukaj:
"OTROKE DISCIPLINIRAJMO S SRCEM!"
Hvala tudi novinarjema, ki sta dogodku prisostvovala in naredila jedrnate povzetke srečanja na spletnih straneh Modre novice in Kamnik Info.
RSS Feed
