Prav tako potrebujem hrano, spanec, obleko ... osnovne človekove potrebe.
Predvsem pa je pomembno razumevanje, prijaznost in ljubeznivost ljudi.
Lahko sem sit in imam dobro obleko, a ko grem po ulici in slišim besede: "Kaj pa ta dela tukaj?!?" me to zaboli. Ta človek me ne pozna, ampak si vzame pravico, da me sodi na podlagi mojega videza.
On ne ve, da jaz tega njemu ne bi rekel nikoli, saj mi je prijaznost pomembnejša.
Mi z Downovim sindromom potrebujemo in dajemo predvsem ljubezen in prijaznost."
(Jaka Blejc, 23 let)