Pozdravljeni,

vsi, ki poznate današnji šolski sistem, veste, da žal velik del temelji na birokraciji ter uporabi učbenikov, delovnih zvezkov in zvezkov.

Žalosti me, ko opazujem, da je pogosto pomembnejše, da ima otrok snov zapisano v zvezku kot pa da jo v resnici razume na konkretnem in uporabnem nivoju. 

Res vsi otroci potrebujejo lične zapiske v zvezkih? Res morajo vsi brati dolge zapise v učbenikih, da bi razumeli?

Ni bolj zabavno in učinkovito uprizoriti dramske igre z zgodovinskimi liki, se zraven naučiti sodelovanja, izdelave kostumov, organizacije in obenem še vsega o npr. Krištofu Kolumbu? Kaj potrebujejo otroci, da bodo samozadostni odrasli? Teorijo in zgolj teorijo? Kolikokrat v življenju pa jo uporabimo v resno teoretičnem smislu?

Ni bolj smiselno decimalk spoznavati v povezavi z denarjem, ulomkov z rezanjem (in okušanjem) zdrave torte? Se naučiti filozofij o zdravem življenju in zdravih medosebnih odnosih? Kako zelo velik smisel je v takem učenju, vam bo sam povedal navdušeni trinajstletnik na posnetku.

Vse dobro!

Ste se kdaj vprašali, kdo razdeli otroke s posebnimi potrebami točno določenim staršem?

Kadarkoli se pogovarjam z njimi, izvem, da je življenje s takim otrokom izredno naporno. Da zahteva ure, dneve in mesece odrekanja. Da imeti ga pomeni včasih tudi poslabšanje (ali celo razdor) partnerske zveze. Da je bilo zaradi njega mnogo neprespanih noči in prelitih solza, ki se včasih izsušijo v rekah osame.

Ampak veste, na koncu vedno posije sonce. Vedno mi povedo, da je ravno ta otrok v njihovo življenje (družino) vnesel vrednote, ki jih sicer ne bi nikoli spoznali. Da jih bogati, veseli in spominja na male radosti. Da so izgubili veliko starih prijateljev, a spoznali mnogo dobrih in srčnih ljudi ter strokovnjakov.

Včasih imam občutek, da se ravno otroci s PP rodijo tistim staršem, ki jim lahko podarijo nekaj, da se bodo boljše in lažje razvijali ali v začetnih fazah dobesedno preživeli. Upanje, vero, optimizem, strpnost, sposobnost videti male drobtinice življenja, moči Kiklopov in vztrajnost Ojdipa.

Kdo nam jih pošilja? Bog? Stvarnik? Mati narava? Vesolje?

Danes me je našla kratka risanka in zdelo se mi je, da mi je odgovorila na teh nekaj vprašanj. Ta simpatična štorklja me spominja ravno na vas, starše otrok s PP. Ne glede na to, kaj se zgodi, vedno zberete energijo in se vrnete nazaj k otroku. Bodisi popikani zaradi grobih opazk, pogrizeni od nerazumevajoče okolice, nabunkani od borb z mlini na veter, opečeni s slabimi izkušnjami ... Ker veste, da se splača vztrajati. Zavoljo vašega otroka.

Priporočam pa, da si najdete podobno prilagoditev kot štorklja v posnetku - oklep in čelado, ki bosta ščitila vaše zdravje in dostojanstvo. Tako, kot je pomodroval že sam Voltaire: "Odločil sem se, da bom srečen, saj je to dobro za moje zdravje."

Vse dobro!

Pozdravljeni,
tokrat si v Ringaraja lahko preberete dva moja odgovora. Prvi je na vprašanje mami o pomoči deklici z disleksijo, drug pa o odloženem šolanju.
Veliko vas je, ki v tem obdobju vpisujete otroke v šolo. Ni najlažje, kajne? Nekaj malega vas stiska v prsih. Še pravkar ste ga previjali, dojili, vozili v vozičku, zdaj pa v šolo.
Brez skrbi. Šola ni tak bav bav. In na nas starših je, da je kot take ne opevamo otrokom. Ker trenutno smo v tem njihovem obdobju mi njihovi največji vzorniki.
Lepe dni!

Pozdravljeni,
tokrat si v Ringaraja lahko preberete dva moja odgovora. Prvi je na vprašanje mami o pomoči deklici z disleksijo, drug pa o odloženem šolanju.

Veliko vas je, ki v tem obdobju vpisujete otroke v šolo. Ni najlažje, kajne? Nekaj malega vas stiska v prsih. Še pravkar ste ga previjali, dojili, vozili v vozičku, zdaj pa v šolo.

Brez skrbi. Šola ni tak bav bav. In na nas starših je, da je kot take ne opevamo otrokom. Ker trenutno smo v tem njihovem obdobju mi njihovi največji vzorniki.

Lepe dni!

Pozdravljeni,

tokrat je trajalo malce dlje, a v priponki vas veselo čaka nov članek o tem, kako sva s sinom preizkusila novo Habino igračo.

Ker sem enkrat pred novim letom poslala mail o tem, kako nekakovostne igrače in polne strupenih snovi proizvajajo na Kitajskem, vam danes pošiljam še tri kratke filmčke o tem, kako to poteka v podjetju Haba. Najprej si lahko ogledate kako poteka proizvodnja, kakšen je test kakovosti in zakaj da vaš otrok lahko Habin izdelek v usta.

Lep preostanek vikenda!

V zadnjih dneh redno spremljam večerna poročila, ki jih sicer nikoli. Politika me ne privlači. Naravna katastrofa z žledom in zmrzaljo pa me je le spravila pred to črno škatlo. Gledam grozote, ki jih narava vrnila ljudem, ker smo sebično ravnali z njo. Opazujem lepoto in mogočnost ledu, ki se je polastila vseh rastlin na mojem vrtu. Ki se jih ne upam dotakniti, ker se takoj zlomijo.

Ugotovila sem, da nam je narava ob vsem tem podarila tudi nekaj lepega. Poleg izjemnih ledenih stvaritev na televiziji spremljam požrtvovalnost posameznikov, ki so v teh dneh pripravljeni priskočiti na pomoč.

Ko svojim sosedom in prijateljem ponudimo svoj dom. Ne v zameno za denar ali druge dobrine. Zato, ker nam srca govorijo, da je tako edino prav. Narava nas je prisilila, da smo iz cone ugodja pristali v coni preživetja in šele tako spoznali, da je v slogi moč.

Če ste pripravljeni sosedu ponuditi svoj kavč, bi dovolili tudi, da se vaš otrok igra z otrokom s posebnimi potrebami? Ne, posebne potrebe niso nalezljive. Edina posebna potreba v življenju je odpor do drugačnosti. Več o tem pa v tem članku.
Ta teden razsaja virus srčnosti. Ste se ga že nalezli?

Vse dobro.

Pozdravljeni,

izredno zanimiv članek pošiljam predvsem z namenom, da si ga preberejo starši otrok z zgoraj omenjenimi motnjami.

Prav tako priporočam njeno knjigo, ki se jo da kljub angleščini lepo brati, saj jezik ni preveč zahteven (na tem linku brez poštnine).

Lep vikend.