V časopisu Večer je bil v torek, 8. septembra 2020, objavljen članek "Ko otrok potrebuje več prilagajanja kot vrstniki", v katerem sem sodelovala s svojim mnenjem. Vabljeni k branju!

Ime mi je maska.

Sem lepa.

Ne vem, kateri delci lahko prodrejo skozi moje blago, vendar imam narisanega junaka iz risanke. Nisem A-testirana, sem pa lepih in privlačnih barv. Nisem zakonsko obvezna, sem pa priporočljiva. Zato moram hoditi skupaj s svojo lastnico Nino vsak dan v šolo. Ker je prav, da z menoj deluje solidarno.

Nina je zelo simpatična punčka. Obiskuje drugi razred osnovne šole.

Na prvi šolski dan me je nadomeščala moja kirurška sorodnica. Ker je Nini ves čas padala z nosa, se je njena mamica odločila, da pri prijateljici šivilji naroči lepo in ravno prav veliko otroško masko. Z risanimi junaki, da jo bo Nina raje nosila.

To sem zdaj jaz.

Danes sem šla z Nino prvič skupaj v šolo. To je res en zelo zanimiv kraj in večina otrok nima tako lepih mask, kot sem jaz. Mislim, da sem jaz najlepša med njimi. Kot enega od razlogov za to štejem dejstvo, da sem bila Ninini sošolki tako zelo všeč, da me je danes zjutraj, ko smo čakali pred šolo, posodila njej, da jo je preizkusila.

Nisem si mislila, da me bo tako hitro zamenjala za eno ceneno in bedno namestnico. Ninina sošolka Kiara je takoj, ko si me je nadela, močno kihnila vame. Obe sta se zasmejali. Ne vem, kaj bilo tako zelo smešnega v tem, da me je celo poškropila s svojim smrkljem. Na srečo samo od znotraj.

Ko so se šolska vrata odprla, me je Nina potegnila s Kiarinega obraza in me takoj nadela nazaj na svojega. Sreča za šolski zvonec!

Ko je Nina prišla v razred, je učiteljica prijazno svetovala, da so učenci znotraj razreda lahko brez mask. Spet sem bila užaljena. Mislila sem, da me bo Nina zaradi moje lepote nosila ves dan. Tako pa me je zabasala v predalček na torbi, iz katerega je malo prej vzela svoje šolske copate. Fuj, kako je smrdelo v tem predalčku!

Po odmoru je Nino prijelo na stranišče, zato me je izvlekla iz smrdljive luknje. Zagrabila me je s prstki, na katerih je bilo še malo paštete od malice. Na srečo jo je namazala samo na notranjost, tako da sem bila od zunaj še vedno lepa.

Na stranišču je Nina srečala prijateljico. Malo sta poklepetali. No, kar dolgo sta se zadržali. Presenetil ju je zvonec, zato sta si pozabili umiti roke. Ko je Nina prihitela v razred, me je na hitro potegnila z obraza. Zaradi močnega potega sem odfrčala proti tabli na tla, ker se je ena od elastik tako zelo napela in spremenila v fračo. Ne vem, ali je malce zardela ali se je zagrela za novo igro. Zaradi nenadnega prihoda učiteljice skozi vrata me je hitro pobrala in me skrila v peresnico. Tam sem se tiščala skupaj z radirko, ki jo je prej posodila sošolcu Gašperju in barvicami, ki si jih je doma delila z bratom Andrejem.

Ko je učiteljica napovedala športno vzgojo, sem končno spet lahko svobodno zadihala. Zaradi hoje po hodniku, me je spet nadela, da sem zablestela v vsej lepoti.

Ko so otroci prispeli v telovadnico, me je spet snela. Ampak učiteljica je prepovedala, da bi nas lahko odložili na tla, zato me je nadela na rokav leve roke.

Neprijetno!

Prepognjena sem stalno lezla dol in ves čas me je popravljala ter vlekla navzgor. Včasih za elastiko, včasih za blago. Živa groza me je bilo umazanije, saj so se plazili po tleh, plezali po ribstolih, delali prevale, tekali in se prijemali za roke. Zaradi stalnega migotanja na roki, se me je Nina naveličala in me odložila na klopco v telovadnici. In me seveda na koncu ure skoraj pozabila tam.

Po hodniku nazaj se je Nina prijemala za ograjo na stopnišču, saj ji gre hoja po stopnicah še malce težko. Ko smo prišli v razred, me je odložila na zvezek na mizi in si končno umila roke.

Potem so se odpravili že na kosilo. Spet me je nadela. Končno! A ne za dolgo časa. Ko se je s pladnjem usedla, me je odložila najprej na vilico. Pogovor z njo mi je bil zanimiv, saj se ta gospa srečuje z veliko različnimi jeziki in ve vse mogoče govorice in trače.

Ko je Nina končala z juho, sem morala končati klepet z vilico, obtežila pa me je z že uporabljeno žlico. Ta je bila težji kaliber. Polna nekih modnih slinastih dodatkov, se je zdela prevzvišena za pogovor. Ali pa ji je zadostovalo, da leži na meni.

Ko je Nina odnesla pladenj z umazanim priborom, me je pozabila nadeti. Zdrsnila sem s pladnja na tla, tisti štorasti sošolec pa je stopil name. K sreči me je Nina hitro pobrala in si me nadela.

V podaljšanjem bivanju sploh nisem rada. Tam so bili otroci ves čas zunaj na igrišču, jaz pa sem bila spet v smrdljivi copatasti luknji.

Končno je po Nino prišla mamica. Ker je morala Nina na hodnik po čevlje in jopico, sem spet zablestela v vsem sijaju.

Ninina mamica je bila videti vsa zadovoljna, ko je Nina pritekla v njen objem. Vem, da samo zato, ker jo varujem. Napihnila sem se in narepenčila. Še bolj pa tudi zaradi tega, ker mi je Ninina mamica obljubila, da me bo doma takoj oprala.

Aja, pozabila sem vam še povedati, da sem na stranišču Nini padla v WC-školjko. Ampak morda bi to nezgodo raje obdržala zase.