Danes z vami delim še zadnji pogled v slikanico Slon pleza na drevo.
Na kaj vse pa se je ob njenem branju spomnil cenjeni gospod
Marjan Šarec, župan našega Kamnika in zapisal v predgovor knjige, si lahko preberete spodaj:
"Velikokrat rečemo, da so otroci naše največje bogastvo. Vprašanje pa je, če jih znamo tako tudi obravnavati. Vsak otrok je nekaj posebnega, zanimajo ga različne stvari. Ob vstopu v šolo se začne to kazati veliko izrazitejše kot prej. Kar naenkrat se otrok sooči s področji, ki jih prej ni poznal. Matematika, slovenski jezik, likovna umetnost, nešteto krožkov itd. Takoj se vidi, kaj otroka zanima, za katero stvar je talentiran in ga posledično tudi bolj veseli.
Na tem mestu gre moje razmišljanje nazaj v šolska leta. Nisem bil nič posebnega, ne odličnjak, ne najslabši. Pri nekaterih predmetih sem bil izrazito nadpovprečen (slovenščina, angleščina, zgodovina), pri drugih (matematika, kemija, fizika) pa sem komaj »lezel«. Zanimivo je, da sem imel že v prvem razredu matematiko ocenjeno zgolj s trojko, kar takrat ni bilo običajno. Vsa šolska leta sem imel s temi predmeti težave. Glede na to, da me tehnika zelo zanima in marsikatero stvar iz trgovine sestavim v zelo kratkem času, danes ugotavljam, da mi šolski sistem ni znal praktično predstaviti stvari. Ves čas smo se pogovarjali teoretično, nismo pa znali tega spraviti v življenje.
Otrok ali mladostnik je skupek sposobnosti, ki jih nosi v sebi. Mnogi talenti, ki se ob primernem pristopu razvijejo, lahko utonejo v množici zahtev in omejitev. V srednji šoli smo v četrtem letniku izpolnjevali vpisne liste za študij na fakulteti. Ko je psihologinja videla, da sem pod prvo izbiro napisal »Akademija za gledališče, radio, film in televizijo«, me je podcenjevalno vprašala, če ne bi vpisal nečesa, kjer imam možnosti. Seveda me to ni odvrnilo od misli na ta študij, ampak sem šel vseeno na sprejemne izpite. Tisto leto res nisem bil sprejet, naslednje pa.
Iščimo in razvijajmo talente pri otrocih, spodbujajmo jih, predvsem pa ne izživljajmo svojih neuresničenih ambicij skozi otroke. Ne morimo glasbenikov z matematiko, odličnih varilcev, vodovodarjev, zidarjev z literarno teorijo, kajti vsi poklici na tem svetu so nujni in pomembni za družbo. Predvsem pa podajajmo znanje na prijeten, praktičen in razumljiv način."
Če bi želeli imeti svoj izvod knjige, informacije najdete tukaj.
Na kaj vse pa se je ob njenem branju spomnil cenjeni gospod
Marjan Šarec, župan našega Kamnika in zapisal v predgovor knjige, si lahko preberete spodaj:
"Velikokrat rečemo, da so otroci naše največje bogastvo. Vprašanje pa je, če jih znamo tako tudi obravnavati. Vsak otrok je nekaj posebnega, zanimajo ga različne stvari. Ob vstopu v šolo se začne to kazati veliko izrazitejše kot prej. Kar naenkrat se otrok sooči s področji, ki jih prej ni poznal. Matematika, slovenski jezik, likovna umetnost, nešteto krožkov itd. Takoj se vidi, kaj otroka zanima, za katero stvar je talentiran in ga posledično tudi bolj veseli.
Na tem mestu gre moje razmišljanje nazaj v šolska leta. Nisem bil nič posebnega, ne odličnjak, ne najslabši. Pri nekaterih predmetih sem bil izrazito nadpovprečen (slovenščina, angleščina, zgodovina), pri drugih (matematika, kemija, fizika) pa sem komaj »lezel«. Zanimivo je, da sem imel že v prvem razredu matematiko ocenjeno zgolj s trojko, kar takrat ni bilo običajno. Vsa šolska leta sem imel s temi predmeti težave. Glede na to, da me tehnika zelo zanima in marsikatero stvar iz trgovine sestavim v zelo kratkem času, danes ugotavljam, da mi šolski sistem ni znal praktično predstaviti stvari. Ves čas smo se pogovarjali teoretično, nismo pa znali tega spraviti v življenje.
Otrok ali mladostnik je skupek sposobnosti, ki jih nosi v sebi. Mnogi talenti, ki se ob primernem pristopu razvijejo, lahko utonejo v množici zahtev in omejitev. V srednji šoli smo v četrtem letniku izpolnjevali vpisne liste za študij na fakulteti. Ko je psihologinja videla, da sem pod prvo izbiro napisal »Akademija za gledališče, radio, film in televizijo«, me je podcenjevalno vprašala, če ne bi vpisal nečesa, kjer imam možnosti. Seveda me to ni odvrnilo od misli na ta študij, ampak sem šel vseeno na sprejemne izpite. Tisto leto res nisem bil sprejet, naslednje pa.
Iščimo in razvijajmo talente pri otrocih, spodbujajmo jih, predvsem pa ne izživljajmo svojih neuresničenih ambicij skozi otroke. Ne morimo glasbenikov z matematiko, odličnih varilcev, vodovodarjev, zidarjev z literarno teorijo, kajti vsi poklici na tem svetu so nujni in pomembni za družbo. Predvsem pa podajajmo znanje na prijeten, praktičen in razumljiv način."
Če bi želeli imeti svoj izvod knjige, informacije najdete tukaj.
RSS Feed
