Smo v obdobju, ko je moderno biti sodoben, prijazen in partnerski starš. Ni lepšega, kot biti v dobrih odnosih in prijatelj s svojim otrokom, saj ne želimo, da bi bil žalosten, prizadet ali nam zameril.
Skladno s tem se pojavljajo tudi permisivna, helikopterska, protektivna … vzgoja. In kot posledica otroci, ki staršem odgovarjajo s kletvicami, jih tepejo ali pa mečejo ven iz stanovanj.
V želji, da bodo moji otroci živeli v okolju brez helikopterjev in bumerangov, sem staromodna zagovornica vzgojnih metod iz časov huba buba in čunga lunga čigumijev. S poudarkom, da se enačba izide.
Če smo v časih čunga lunge dobivali preveliko dozo discipline in zdaj v času drsajočih prstov samo ljubezen, je čas, da naredimo rebalans. To po matematično zveni popolnoma enostavno. Vzgoja naj temelji na enakomernem doziranju tako discipline kot ljubezni. Če se pretirano nagnemo na eno stran, enakomernost odpade in račun se ne izide. Vsekakor lažje na papirju kot v praksi, ampak tudi jabolčni štrudelj ni mačji kašelj, pa še vedno nismo obupale (čeprav zaprmej je babičino, mamino, sosedino testo še vedno bolj hrustljavo, nadev sočnejši in končni izdelek vsekakor bolj podoben štrudlju).
Kakorkoli že, ne samo, da bodo moji otroci kot odrasli potrebovali kvalitetno družbo. Tudi mi, kot ostareli upokojenci ne bomo odraslih razvajencev spremljali s salvami aplavza, ob tem da bomo zaradi njihove nepripravljenosti za delo ob že tako uborne pokojnine.
Predstavljam vam torej vzgojne metode treh vražjih mam. Počasi razmišljamo o ustanovitvi kluba, saj ob epidemiji helikopterskih prevozov tudi same prestrezamo veliko bumerangov. Ker imamo namreč to srečo (kljub vsemu), da se vsakodnevno srečujemo s svojimi in tudi tujimi otroki.
Mama št. 1 je čista materialistka in ima doma uokvirjen cenik. Vsak prekršek je ovrednoten po ceniku in zakonolomni kandidat odplačuje kredit. Toliko časa, dokler ne odsluži in pride na ničlo. V cenik so seveda vključena najljubša opravila odraščajočih prekrškarjev: čiščenje kopalnice, pospravljanje kleti, pometanje dvorišča, obešanje perila, poučevanje mlajšega bratca …
Mama št. 2 pravi, da dobi nalepko ČUDNA, ko otroka spusti brez naloge v šolo. Če kar citiram njen komentar: »Seveda sem ga opozarjala, večkrat. A je ni naredil… Moj problem? Ne. Naj nosi posledice svojih dejanj.«
Ta čudna mama je od otroka celo zahtevala, da je moral s svojim denarjem kupiti nov nalivnik, ker ga je ošilil. Fant je več kot očitno nadarjen na področju šiljenja, zato je barvice zavestno lomil, da bi jih lahko šilil in šilil, ker je hotel priti v knjigo rekordov v zbranih minicah barvic. Tudi nove barvice je kupil sam. Kako hitro je ugotovil, da šiljenje ne bo prineslo dolgoročne koristi njegovemu varčevalnemu računu, prepuščam vaši domišljiji.
Mama št. 3 je tako zelo nesramna, da otroku v 3. razredu noče privoščiti mobilnika. Noben argument je ne prepriča, niti smrtonosne luže na poti v šolo, v katere bi se lahko prevrnil in zmočil. Ta mama je tudi tako zelo grozna, da otroku zaračuna izgubljeno radirko. In ker otrok nikakor ne bi iztisnil tistega pol evra zanjo, mu ponudi dnevni najem radirke za 20 centov. Da utruja otroka še z možganskim delom, kaj se mu bolj splača (na primer napisati pismo Miklavžu, v katerem ponižno prosi za radirko). Ta nesramnica je celo tako drzna, da je dobila veze pri Miklavžu. Ker je bila risbica za dobrotnika parsekundno skropucalo, Miklavž na dan D dostavi le en copat s telegramom: »Drugega dobiš, ko se boš z risbico bolj potrudil.« Potrebujete veze pri Miklavžu? Ni problema, lahko vam posredujem njegovo telefonsko.
Zdaj se lahko ukvarjate, pod katero številko se skrivam. V bistvu bi se lahko pod vsemi tremi, a bi ukradla avtorske pravice. Lahko pa začnete razmišljati o včlanitvi v klub. Brezplačno, a naporno. Sploh na začetku ali ob uvajanju sprememb.
Vzgojnih metod vražjih mam je še neskončno mnogo. A trenutno nimam časa za naštevanje vseh podrobnosti. Hitim namreč na zelo pomemben sestanek, na katerem bom dobila tudi telefonsko od Dedka Mraza.
Skladno s tem se pojavljajo tudi permisivna, helikopterska, protektivna … vzgoja. In kot posledica otroci, ki staršem odgovarjajo s kletvicami, jih tepejo ali pa mečejo ven iz stanovanj.
V želji, da bodo moji otroci živeli v okolju brez helikopterjev in bumerangov, sem staromodna zagovornica vzgojnih metod iz časov huba buba in čunga lunga čigumijev. S poudarkom, da se enačba izide.
Če smo v časih čunga lunge dobivali preveliko dozo discipline in zdaj v času drsajočih prstov samo ljubezen, je čas, da naredimo rebalans. To po matematično zveni popolnoma enostavno. Vzgoja naj temelji na enakomernem doziranju tako discipline kot ljubezni. Če se pretirano nagnemo na eno stran, enakomernost odpade in račun se ne izide. Vsekakor lažje na papirju kot v praksi, ampak tudi jabolčni štrudelj ni mačji kašelj, pa še vedno nismo obupale (čeprav zaprmej je babičino, mamino, sosedino testo še vedno bolj hrustljavo, nadev sočnejši in končni izdelek vsekakor bolj podoben štrudlju).
Kakorkoli že, ne samo, da bodo moji otroci kot odrasli potrebovali kvalitetno družbo. Tudi mi, kot ostareli upokojenci ne bomo odraslih razvajencev spremljali s salvami aplavza, ob tem da bomo zaradi njihove nepripravljenosti za delo ob že tako uborne pokojnine.
Predstavljam vam torej vzgojne metode treh vražjih mam. Počasi razmišljamo o ustanovitvi kluba, saj ob epidemiji helikopterskih prevozov tudi same prestrezamo veliko bumerangov. Ker imamo namreč to srečo (kljub vsemu), da se vsakodnevno srečujemo s svojimi in tudi tujimi otroki.
Mama št. 1 je čista materialistka in ima doma uokvirjen cenik. Vsak prekršek je ovrednoten po ceniku in zakonolomni kandidat odplačuje kredit. Toliko časa, dokler ne odsluži in pride na ničlo. V cenik so seveda vključena najljubša opravila odraščajočih prekrškarjev: čiščenje kopalnice, pospravljanje kleti, pometanje dvorišča, obešanje perila, poučevanje mlajšega bratca …
Mama št. 2 pravi, da dobi nalepko ČUDNA, ko otroka spusti brez naloge v šolo. Če kar citiram njen komentar: »Seveda sem ga opozarjala, večkrat. A je ni naredil… Moj problem? Ne. Naj nosi posledice svojih dejanj.«
Ta čudna mama je od otroka celo zahtevala, da je moral s svojim denarjem kupiti nov nalivnik, ker ga je ošilil. Fant je več kot očitno nadarjen na področju šiljenja, zato je barvice zavestno lomil, da bi jih lahko šilil in šilil, ker je hotel priti v knjigo rekordov v zbranih minicah barvic. Tudi nove barvice je kupil sam. Kako hitro je ugotovil, da šiljenje ne bo prineslo dolgoročne koristi njegovemu varčevalnemu računu, prepuščam vaši domišljiji.
Mama št. 3 je tako zelo nesramna, da otroku v 3. razredu noče privoščiti mobilnika. Noben argument je ne prepriča, niti smrtonosne luže na poti v šolo, v katere bi se lahko prevrnil in zmočil. Ta mama je tudi tako zelo grozna, da otroku zaračuna izgubljeno radirko. In ker otrok nikakor ne bi iztisnil tistega pol evra zanjo, mu ponudi dnevni najem radirke za 20 centov. Da utruja otroka še z možganskim delom, kaj se mu bolj splača (na primer napisati pismo Miklavžu, v katerem ponižno prosi za radirko). Ta nesramnica je celo tako drzna, da je dobila veze pri Miklavžu. Ker je bila risbica za dobrotnika parsekundno skropucalo, Miklavž na dan D dostavi le en copat s telegramom: »Drugega dobiš, ko se boš z risbico bolj potrudil.« Potrebujete veze pri Miklavžu? Ni problema, lahko vam posredujem njegovo telefonsko.
Zdaj se lahko ukvarjate, pod katero številko se skrivam. V bistvu bi se lahko pod vsemi tremi, a bi ukradla avtorske pravice. Lahko pa začnete razmišljati o včlanitvi v klub. Brezplačno, a naporno. Sploh na začetku ali ob uvajanju sprememb.
Vzgojnih metod vražjih mam je še neskončno mnogo. A trenutno nimam časa za naštevanje vseh podrobnosti. Hitim namreč na zelo pomemben sestanek, na katerem bom dobila tudi telefonsko od Dedka Mraza.
RSS Feed
