Po medijih stalno kroži nešteto prispevkov o dobri in neprimerni vzgoji otrok. Nekateri so za pogovore, drugi zagovarjajo sodelovanje, tretji telesno kaznovanje, četrtim pa se ob tem naježi koža.
Vsekakor je zgodnje obdobje tisto, ko lahko naredite ogromno koristnega in dobrega ali pa veliko težko popravljivega. Vzgoja otroka je kot gradnja stanovanjske hiše. Če jo gradite zase, boste vlagali v kvalitetne materiale in upoštevali vsa načela trdne gradnje. Hiša, ki je narejena kvalitetno, bo odporna proti vremenskim vplivom, dobro zaščitena proti mrazu in vročini ter pripravljena na sobivanje z različnimi osebki. Hiše, ki so imele slabe temelje, jim dobra streha ne koristi kaj prida. Vemo tudi, kako je z obnovitvenimi deli kmalu po zaključeni gradnji – stvar nikoli ni zares dokončana. Stene so polne plesni, pod vrati vleče veter, parket se dviguje, ogrevanje ni zadostno. Dolgoročno gledano je lažje vložiti več truda in stroškov v samo gradnjo, kot naknadno popravljati vse napake.
Starši so seveda prvi skrbniki svojih otrok. Oni praviloma hodijo na roditeljske sestanke in govorilne ure ter se udeležujejo sestankov, ki niso vedno prijetni. Babice in dedki so najpogosteje vabljeni na prireditve, izlete in predstave.
Stari starši so v mnogih družinah pomemben člen otrokove vzgoje. Ponekod otroke videvajo celo pogosteje kot starši. Nekateri babice in dedki nestrpno čakajo na prve vnuke in želijo biti pomemben del njihovih življenj.
Prepadi med generacijami vedno obstajajo in vedno bodo. Spori med starši in že odraslimi otroki prav tako. A treba se je zavedati, da tudi (stari) starši izgubijo svojo vlogo staršev, ko njihov otrok sam postane starš. Postanejo neke vrste partnerji oziroma sodelavci svojih otrok, če gledamo z zornega kota vzgoje mladega člana tretje generacije – torej vnuka ali vnukinje.
Cilj vzgoje je osamosvojitev otroka, razvoj v zrelo in stabilno osebnost, ki bo znala pluti med vsemi možnimi tegobami v življenju – ki jih je, kot dobro vemo odrasli – še premnogo.
Od nekdaj je veljalo nenapisano pravilo, da babice in dedki otroke bolj crkljajo od staršev, kar je tudi prav, saj se med njimi stkejo čisto nove in drugačne vezi ob manj napetem preživljanju prostega časa.
Pomembno pa je ves čas razmišljati, kaj se dogaja na gradbišču. Če starši skrbijo za kvalitetne materiale in pravilne metode, je prav, da stari starši to tudi upoštevajo, čeprav bi sami trideset let nazaj uporabljali drugačne materiale in metode ter kljub vsemu njihova hiša še vedno stoji (to, da zamaka že nekaj let in da pokajo stene v kurilnici so vam pač zamolčali).
Če ima nova mlada družina pri vzgoji otroka določena pravila glede osebne higiene, reda, upoštevanja pravil, prehranjevanja (ki ne škodujejo otroku, ampak so zanj dokazano primerna in zdrava), je prav, da od starih staršev zahteva in pričakuje enako. In stari starši, ki spoštujejo svoje otroke, se jih bodo tudi držali. Ne zgolj zaradi oblikovanja partnerskega odnosa s svojimi otroki, temveč tudi (in predvsem) zaradi koristi svojih vnukov.
Zmotno je mnenje, da nekaj bombonov ne škodi, ker smo jih svoje čase jedli prav vsi in da v torticah ni veliko sladkorja. Zmotno je mnenje, da želimo otroke prikrajšati za otroštvo. Gre tudi za odnos, ki ga najmlajši ob tem razvijajo do na primer sladkarij. Babice in dedki ne smejo biti zgolj dobre vile, ki ustrežejo vsem željam tako simpatičnih vnukov.
Babice in dedki kot modrostniki in starešine morajo prav tako mladiče naučiti, da obstaja NE in da so jabolka koristnejša od bombonov, čeprav niso na prvi pogled tako zelo privlačna.
Pa če pogledamo še drugi resnici v oči … današnji gradbeni materiali so daleč od tistih, ki so jih uporabljali generacije nazaj. Načeloma so bili bolj glomazni, a kvalitetnejši. Bomboni včasih in danes? Včasih je bila najbolj škodljiva sestavina sladkor, danes je le-ta ob vseh aditivih in barvilih skorajda olajšanje.
Vsekakor je zgodnje obdobje tisto, ko lahko naredite ogromno koristnega in dobrega ali pa veliko težko popravljivega. Vzgoja otroka je kot gradnja stanovanjske hiše. Če jo gradite zase, boste vlagali v kvalitetne materiale in upoštevali vsa načela trdne gradnje. Hiša, ki je narejena kvalitetno, bo odporna proti vremenskim vplivom, dobro zaščitena proti mrazu in vročini ter pripravljena na sobivanje z različnimi osebki. Hiše, ki so imele slabe temelje, jim dobra streha ne koristi kaj prida. Vemo tudi, kako je z obnovitvenimi deli kmalu po zaključeni gradnji – stvar nikoli ni zares dokončana. Stene so polne plesni, pod vrati vleče veter, parket se dviguje, ogrevanje ni zadostno. Dolgoročno gledano je lažje vložiti več truda in stroškov v samo gradnjo, kot naknadno popravljati vse napake.
Starši so seveda prvi skrbniki svojih otrok. Oni praviloma hodijo na roditeljske sestanke in govorilne ure ter se udeležujejo sestankov, ki niso vedno prijetni. Babice in dedki so najpogosteje vabljeni na prireditve, izlete in predstave.
Stari starši so v mnogih družinah pomemben člen otrokove vzgoje. Ponekod otroke videvajo celo pogosteje kot starši. Nekateri babice in dedki nestrpno čakajo na prve vnuke in želijo biti pomemben del njihovih življenj.
Prepadi med generacijami vedno obstajajo in vedno bodo. Spori med starši in že odraslimi otroki prav tako. A treba se je zavedati, da tudi (stari) starši izgubijo svojo vlogo staršev, ko njihov otrok sam postane starš. Postanejo neke vrste partnerji oziroma sodelavci svojih otrok, če gledamo z zornega kota vzgoje mladega člana tretje generacije – torej vnuka ali vnukinje.
Cilj vzgoje je osamosvojitev otroka, razvoj v zrelo in stabilno osebnost, ki bo znala pluti med vsemi možnimi tegobami v življenju – ki jih je, kot dobro vemo odrasli – še premnogo.
Od nekdaj je veljalo nenapisano pravilo, da babice in dedki otroke bolj crkljajo od staršev, kar je tudi prav, saj se med njimi stkejo čisto nove in drugačne vezi ob manj napetem preživljanju prostega časa.
Pomembno pa je ves čas razmišljati, kaj se dogaja na gradbišču. Če starši skrbijo za kvalitetne materiale in pravilne metode, je prav, da stari starši to tudi upoštevajo, čeprav bi sami trideset let nazaj uporabljali drugačne materiale in metode ter kljub vsemu njihova hiša še vedno stoji (to, da zamaka že nekaj let in da pokajo stene v kurilnici so vam pač zamolčali).
Če ima nova mlada družina pri vzgoji otroka določena pravila glede osebne higiene, reda, upoštevanja pravil, prehranjevanja (ki ne škodujejo otroku, ampak so zanj dokazano primerna in zdrava), je prav, da od starih staršev zahteva in pričakuje enako. In stari starši, ki spoštujejo svoje otroke, se jih bodo tudi držali. Ne zgolj zaradi oblikovanja partnerskega odnosa s svojimi otroki, temveč tudi (in predvsem) zaradi koristi svojih vnukov.
Zmotno je mnenje, da nekaj bombonov ne škodi, ker smo jih svoje čase jedli prav vsi in da v torticah ni veliko sladkorja. Zmotno je mnenje, da želimo otroke prikrajšati za otroštvo. Gre tudi za odnos, ki ga najmlajši ob tem razvijajo do na primer sladkarij. Babice in dedki ne smejo biti zgolj dobre vile, ki ustrežejo vsem željam tako simpatičnih vnukov.
Babice in dedki kot modrostniki in starešine morajo prav tako mladiče naučiti, da obstaja NE in da so jabolka koristnejša od bombonov, čeprav niso na prvi pogled tako zelo privlačna.
Pa če pogledamo še drugi resnici v oči … današnji gradbeni materiali so daleč od tistih, ki so jih uporabljali generacije nazaj. Načeloma so bili bolj glomazni, a kvalitetnejši. Bomboni včasih in danes? Včasih je bila najbolj škodljiva sestavina sladkor, danes je le-ta ob vseh aditivih in barvilih skorajda olajšanje.
RSS Feed
