O branju sem pisala že neštetokrat in še se bom ponavljala. Predvsem zato, ker na terenu opažam, da ljudem stvari še vedno niso jasne, da tista krasna stara kmečka logika umira. Ne na obroke, ampak s pospešeno hitrostjo.

Pred nekaj dnevi sem zaključila s pregledom branja že pri osmi generaciji tretješolcev. Na generacijo zajamem med 60 in 80 učencev tretjih razredov. Seveda mnogo premalo, da bi mi lahko kak zagrizeni statistik priznal pomembnost rezultatov. 

A zame je ta test branja zelo dober pokazatelj, kaj se z otrokom dogaja, kaj je bilo že narejenega ter nekaj možnih scenarijev, ki bodo sledili. Preizkusa (ki si ga sestavim sama in seveda ni standardiziran) se poslužim kot hitro diagnostično oceno, za katere imamo specialni pedagogi na osnovnih šolah kritično premalo časa. 

Zgodnja diagnostika otrok s posebnostmi v razvoju že v vrtcih in na prvi triadi OŠ je ključnega pomena za kvalitetno in celostno izobraževanje najbolj ranljivih posameznikov. Prav tako nam daje priložnost, da k delu vključimo otrokove starše, ki so v zgodnjih letih za tovrstna opravila bolj motivirani kot v obdobju najstništva. 

Žal se zaradi nezadostne diagnostike po naši ljubi državici posledično dogaja tudi poplava ur DSP. Sistem je namreč naravnan tako, da zanemarja preventivo in deluje na kurativi. To praktično pomeni, da v prvih štirih letih OŠ nimamo dovolj ur, da bi otrokom pomagali premagovati začetne težave pri opismenjevanju, računanju in socialni vključenosti. 

Malo se čaka - na način, da bo že mati narava sama poštimala. No, potem se zgodi šesti ali sedmi razred in narava zares pokaže prave zobe. Nekateri otroci zaradi določenih težav pri učenju razvijejo še nezaželjene vedenjske vzorce. Nekako se jim začne dogajati, da zaradi prepočasnega branja ne sledijo sošolcem, ne uspejo prepisati s table, ne delijo decimalnih števil, ker niso usvojili poštevanke ali sploh ne računajo do 20 brez prstov. Pa niso neumni ali leni. Enostavni na njihovi poti ni bilo nikogar, ki bi jim pokazal, da se da na mnoge drugačne načine.

Tako se v sedmem razredu z vseh ust začne kričati, da otrok potrebuje DSP, a hitri vlak je že zdavnaj odpeljal. Saj veste, kakšna je razlika, če ste se nečesa učili, ko ste bili otroci ali pa se zdaj na stara leta učite rolanja.

Letos sem pri testu branja ugotovila, da ni več Gaussove krivulje. Verjetno zaradi imago otrok. Da ni več tiste sredine otrok, ki solidno berejo (še enkrat poudarjam, da me lahko za vse besede in rezultate dlakocepsko za jezik držite ljubitelji statistike). Veliko je otrok, ki za svojo starost berejo prepočasi zaradi neustrezne tehnike. Pojavlja se mnogo napak, ki jih ne popravljajo in na koncu ne razumejo vsebine. Pa da se razumemo - ko berejo besedilo, ki je namenjeno preverjanju razumevanja, niso štopani ali pod stresom zaradi hitrosti. 

To mi je namreč očitala ena od mam, ki sem ji želela pojasniti, da ima deklica težave z branjem, ker je glavni namen branja ravno razumevanje (če izpustimo radijske napovedovalce poročil, ki lahko berejo čisto robotsko).

Ne testiram branja, ker bi rada zaslovela z mednarodno komparativno študijo. Glavni namen je informacija učiteljicam in staršem, da lahko otroku (in staršem) ponudim pomoč, ki bi delovala.

Starši se v letošnjem letu ne odzivajo na pozive glede branja svojih otrok, čeprav metod sporočanja nisem spremenila. Verjetno upajo, da bodo čez par let super pametni telefoni brali namesto njihovih potomcev. Ali celo, da jim bodo vgradili poseben čip, ki bo telepatsko zaznaval besedilo in ga prelil v njihove možgane. Morda bodo celo izumili posebno tabletko za branje.

Ko sem imela nekaj let nazaj predavanje o branju za starše prve triade, se je našel očka, ki je po predavanju javno vprašal, zakaj toliko kompliciramo glede branja. Da se to pač vsi enkrat naučijo in da so taka predavanja izguba časa. 

Ne boste verjeli, da se je točno ta očka nekaj let kasneje obrnil name (ko je bil sin že v šestem razredu) in me zelo zaskrbljen spraševal, kaj naj stori, ker njegov sine ne razume, kar prebere in da ima posledično slabe ocene. 

Ne vem, če je opazil, da sem jaz točno ista oseba, ki je takrat predavala o branju. Kaj sem mu odgovorila, pa morda kdaj drugič. Za zdaj pa lahko uporabite svojo domišljijo :)