Saj vem, da ste se ustrašili. Ali pa sploh niste želeli odpreti tega okenca.
Tudi jaz ne prebiram najraje življenjepisov in količine medalj, pokalov in papirjev, ki jih človek ima. To je v resnici precej dolgočasno in o pravem bistvu človeka pove zelo malo. Govori le o papirjih, ki jih hrani na zelo posvečenem in varnem mestu.
Kdo sem jaz verjetno niti sama dobro ne vem. Bi bilo pa to zanimivo vprašati mojega moža. Sem kot neke vrste mavrica, vsak dan imam izbrano drugo barvo, ker je življenje tako bolj zabavno.
Moje trenutno največje poslanstvo je biti MAMA dvema nadobudnima fantoma in ŽENA tretjemu. Zelo rada sem tudi SPECIALNA PEDAGOGINJA. To je v resnici poklic, ki me je našel na pravem odtenku mavrice.
V tistih divjih gimnazijskih letih sem si želela biti tudi biologinja, arheologinja, kriminalistka, oblikovalka … a me je usoda pametno postavila na realna tla. Čeprav zase lahko rečem, da bi se kot arheologinja prav tako zabavala. Ne verjamem pa, da bi bila tako uspešna pri delu kot sem sedaj. Mamute so že odkopali, vprašanje do kje bi morala kopati, če bi hotela zaslužiti za rižoto.
V delu specialne pedagoginje izredno uživam. Otroke imam preprosto rada. Verjamem vanje in jih spoštujem.
Vsi si zaslužimo spoštovanje, še posebej najbolj ranljivi. Zato sem pogosto glas šibkejših in prezrtih. V ta namen tudi vse moje KNJIGE in ČLANKI.
Že res, da latinski pregovor pravi "Blagor neukim", a včasih je dobro vedeti. Ker nepoznavanje rojeva in napihuje strahove. Strahovi pa pogosto preraščajo v dejanja, ki lahko naredijo kup škode.
Da sem ANTROPOLOGINJA morda do sedaj še niste vedeli, mi je pa mož razložil, da bi mi ta naziv pripadal tudi brez magisterija znanosti. Bojda ves čas opazujem in spremljam vedenje ljudi okoli sebe. No, ženske pač lahko delamo več stvari hkrati. Če ni to sreča!
In veste kaj, tole se pa zdaj že pošteno vleče. O meni boste izvedeli največ, če mi boste sledili. Naj raje spregovorijo dejanja.
Tudi jaz ne prebiram najraje življenjepisov in količine medalj, pokalov in papirjev, ki jih človek ima. To je v resnici precej dolgočasno in o pravem bistvu človeka pove zelo malo. Govori le o papirjih, ki jih hrani na zelo posvečenem in varnem mestu.
Kdo sem jaz verjetno niti sama dobro ne vem. Bi bilo pa to zanimivo vprašati mojega moža. Sem kot neke vrste mavrica, vsak dan imam izbrano drugo barvo, ker je življenje tako bolj zabavno.
Moje trenutno največje poslanstvo je biti MAMA dvema nadobudnima fantoma in ŽENA tretjemu. Zelo rada sem tudi SPECIALNA PEDAGOGINJA. To je v resnici poklic, ki me je našel na pravem odtenku mavrice.
V tistih divjih gimnazijskih letih sem si želela biti tudi biologinja, arheologinja, kriminalistka, oblikovalka … a me je usoda pametno postavila na realna tla. Čeprav zase lahko rečem, da bi se kot arheologinja prav tako zabavala. Ne verjamem pa, da bi bila tako uspešna pri delu kot sem sedaj. Mamute so že odkopali, vprašanje do kje bi morala kopati, če bi hotela zaslužiti za rižoto.
V delu specialne pedagoginje izredno uživam. Otroke imam preprosto rada. Verjamem vanje in jih spoštujem.
Vsi si zaslužimo spoštovanje, še posebej najbolj ranljivi. Zato sem pogosto glas šibkejših in prezrtih. V ta namen tudi vse moje KNJIGE in ČLANKI.
Že res, da latinski pregovor pravi "Blagor neukim", a včasih je dobro vedeti. Ker nepoznavanje rojeva in napihuje strahove. Strahovi pa pogosto preraščajo v dejanja, ki lahko naredijo kup škode.
Da sem ANTROPOLOGINJA morda do sedaj še niste vedeli, mi je pa mož razložil, da bi mi ta naziv pripadal tudi brez magisterija znanosti. Bojda ves čas opazujem in spremljam vedenje ljudi okoli sebe. No, ženske pač lahko delamo več stvari hkrati. Če ni to sreča!
In veste kaj, tole se pa zdaj že pošteno vleče. O meni boste izvedeli največ, če mi boste sledili. Naj raje spregovorijo dejanja.